slepíca -e ž (í) knjiž. - 1. slepa ženska: slepico je vodila majhna deklica
// ženska, ki česa ne opazi, dojame: ne morem verjeti, da si taka slepica - 2. preprosta svetilka: vzela je slepico in šla v klet
● knjiž. imeti slepice na očeh plašnice; nar. notranjsko utrgati nekaj slepic telohov
♦ les. grča, prekrita s poznejšim večletnim prirastkom lesa; zool. majhna kača z valjastim gladkim telesom in kratkim repom, Typhlops vermicularis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.