slóžen -žna -o prid., slóžnejši (ọ́ ọ̄) katerega člani se ne prepirajo, si ne nasprotujejo: složen kolektiv;
složna družina / složni sosedi; če bomo složni, bo naloga hitro opravljena; tudi v težavah so ostali složni / kot poziv bodimo složni // ki poteka brez prepirov, nasprotovanj: složna akcija; složno delo / složno življenje
● star. vsi so (si) složni v tem, da je knjiga izvrstna edinislóžno prisl.: složno delati; složno živeti s sostanovalci
● složno odpravljati slabosti skupaj; složno zahtevati kaj soglasno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.