sólo -a m (ọ̑) - 1. del skladbe, ki ga izvaja kdo sam, ne skupaj z drugimi: igrati, peti svoj solo zelo doživeto; instrumentalni, tenorski solo; solo za klavir, violino
// izvajanje, petje takega dela skladbe: pevčevi, trobentačevi soli so poslušalce navdušili / ekspr. poslušati slavčkov solo - 2. muz. solist ali solistka: kantata za sole, zbor in orkester
- 3. ples, ki ga pleše kdo sam, ne v zboru ali skupaj s kom drugim: baletka je dobro odplesala svoj solo / mladoporočenca sta zaplesala prvi solo
- 4. igr. igra s kartami, ki jo igra kdo sam proti drugim igralcem: igrati, izgubiti, napovedati solo
● žarg., šport. uspešen solo je zaključil z golom uspešno akcijo, ki jo je opravil sam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.