sónčiti -im nedov. (ọ́ ọ̑) izpostavljati telo, del telesa delovanju sončnih žarkov: sončiti dojenčka;
sončiti bolno nogo;
fantje plavajo in se sončijo;
sončiti se na terasi, ob reki / na skali se sonči kuščarsónčiti se ekspr. - 1. biti, nahajati se kje obsijan s soncem: na pobočju se sonči vas
- 2. v zvezi z v biti v veliki meri deležen naklonjenosti koga: sončiti se v ljubezni staršev; sončil se je v njegovi milosti
● ekspr. sončil se je v očetovi slavi tudi on je bil deležen očetove slave; ekspr. sončiti se v svoji slavi biti slaven in čutiti v tem zadovoljstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.