sòstanoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȍ-ȃ) - 1. stanovalec v razmerju do drugega stanovalca v istem prostoru, v isti hiši: dobiti v sobo sostanovalca; z glasno glasbo je motil sostanovalce / v malih oglasih iščem sobo, grem tudi za sostanovalca
- 2. jur. imetnik stanovanjske pravice, ki v istem stanovanju nekatere prostore uporablja sam, nekatere pa skupaj z drugim imetnikom stanovanjske pravice: z odločbo dokazati svoj položaj sostanovalca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.