spánec -nca m (á) stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: spanec jo je okrepil;
curek mrzle vode mu je hitro pregnal spanec;
predramiti se iz nemirnega spanca;
boriti se s spancem;
globok, rahel, trden spanec;
ekspr. sladek spanec;
spanec brez sanj spanje // imeti dober spanec
● knjiž. spanec mu lega na oči postaja zaspan; ekspr. spanec se me loteva, me lovi postajam zaspan; ekspr. pometi si spanec z oči s potegovanjem prstov po očeh odpraviti zaspanost; spanec je boljši kot žganec spanje je koristnejše kot jed Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.