spodbôsti -bôdem tudi izpodbôsti -bôdem dov., spodbôdel in spodbódel spodbôdla tudi izpodbôdel in izpodbódel izpodbôdla, stil. spodbòl spodbôla tudi izpodbòl izpodbôla (ó) - 1. z rahlim vbodom, sunkom, navadno z ostrogami, spodbuditi žival, da se (hitreje) premika: skočil je na konja in ga spodbodel / spodbosti žrebca v tek
- 2. ekspr. spodbuditi sploh, zlasti z ostrimi besedami: spodbosti koga k delu, razmišljanju / neuspeh ga je še bolj spodbodel; to ga je spodbodlo, da je še bolj nagajal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.