spodbudíti -ím tudi izpodbudíti -ím dov., spodbúdil tudi izpodbúdil (ī í) - 1. povzročiti, da postane kdo (bolj) delaven, prizadeven: prijatelj ga je spodbudil; uspeh ga je spodbudil k še intenzivnejšemu delu; to ga je spodbudilo, da se je resneje lotil študija / z injekcijo spodbuditi delovanje srca
- 2. povzročiti, da kaj (hitreje) nastane, se (bolje) razvija: spodbuditi rast las / spodbuditi ustanovitev društva / spodbuditi vlaganja v kmetijstvo; spodbuditi vpis na tehnične šole / pravljice spodbudijo otrokovo domišljijo
spodbujèn tudi izpodbujèn -êna -o: biti spodbujen k pisanju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.