spójka -e ž (ọ̑) teh. priprava za spajanje, povezovanje: spojka se pokvari, zlomi;
odpeti, sneti spojko;
povezati s spojkami;
kovinska spojka;
spojke za plinske, vodovodne cevi;
spojka z gumijastim tesnilom / na robovih skrinje so bogato rezljane spojke
● knjiž., redko zabiti spojko v tram penjo, skobo; knjiž. spenjati akte s spojkami s sponkami; knjiž. na prsih je imela pozlačeno spojko zaponko
♦ elektr. kabelska spojka; žel. zavorna spojka cev za povezavo zavornega voda med dvema tirnima voziloma Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.