spokoríti se -ím se dov., spokóril se (ī í) - 1. rel. postati boljši z delanjem pokore: grešnik se spokori; spokoriti se za umor; pred smrtjo se je spokoril
- 2. ekspr. obžalovati storjeno dejanje in se poboljšati: spoznala je svojo napako in se spokorila; vsi pričakujejo, da se spokorim / preveč se je napil, zdaj se mora spokoriti
spokoríti knjiž. povzročiti, da kdo postane pokoren: spokoriti upornike / grožnje ga ne bodo spokorile
spokorjèn -êna -o: spokorjen grešnik; vrnil se je spokorjen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.