starína -e ž (í) - 1. predmet starinske vrednosti: kupovati, prodajati starine; dragocene starine; zbiralec starin / to mesto slovi po starinah starinskih hišah, zgradbah
// ed. prodajati starino stare predmete
// ekspr. star človek: tako pravijo modre starine
// ed., ekspr. stari ljudje: mladina je posedla kar po tleh, starina pa po klopeh okoli peči - 2. ed. vino, pridelano v prejšnjem letu, prejšnjih letih: piti starino; za posebne priložnosti so prihranili nekaj litrov starine
// stara, dolgo časa nepokošena trava: živina ni marala jesti starine; pokositi starino po mejah - 3. star. starinarnica: v nobeni starini ni dobil primernega cilindra
- 4. knjiž. daljna preteklost: ti običaji so se ohranili iz starine
♦ lingv. jezikovna starina arhaizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.