stíčen -čna -o prid. (ȋ) - 1. nanašajoč se na stik: stični rob; stična ploskev, ravnina; stično mesto / stično ozemlje raznih narodov
♦ geom. stična točka; obrt. stični vbod vbod pri ročnem šivanju, ki se stika z drugim vbodom - 2. v zvezi stična točka mišljenje, stališče, interes, skupen dvema ali več osebkom: v pogajanjih so iskali, našli stične točke; stične točke sovjetske in ameriške politike / stične točke v nazorih, pojmovanju skupne značilnosti; stične točke med sociologijo in filozofijo skupna področja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.