stólica -e ž (ọ̑) - 1. učno-znanstvena enota oddelka univerze: ustanoviti stolico za slovenski knjižni jezik; stolica za mladinsko psihologijo
// učiteljsko mesto na taki enoti: prevzeti stolico na univerzi; zasesti stolico za novejšo zgodovino - 2. star. glavno mesto: majhen kraj se je razvil v stolico velike države; zgodovina slovenske stolice
- 3. med. iztrebljanje: bolnik ima neredno stolico / imeti trdo stolico trdo blato
● iz Rima so prenesli papeško stolico v Francijo papeški sedež; bil je njegov naslednik na škofovski stolici škofovskem položaju
♦ rel. sveta stolica papež, rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.