strgáča -e ž (á) - 1. priprava za strganje, odstranjevanje: postrgati umazanijo s strgačo; z železno strgačo je zgladil rob police
// priprava za strganje, drobljenje: naribati hren na strgačo - 2. nar. tanjše deblo ali vrh debla s prisekanimi vejami, ki se uporablja navadno za sušenje sena: naložiti seno na strgačo
♦ les. rašpa; rib. vlačilna mreža za lovljenje živalskih organizmov z morskega dna; zool. s hitinastimi zobci pokrit jezik večine mehkužcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.