súmiti -im nedov. (ū ȗ) - 1. brez (potrjenega) dokaza misliti, da je kdo lahko v določeni zvezi s kakim slabim, nedovoljenim dejanjem: sumijo, a dokazati ne morejo; sumiti koga tihotapljenja; sumijo, da je on zažgal; sumil je soseda, da zapeljuje njegovo ženo
- 2. domnevati kaj slabega, nedovoljenega: sumijo, da je nesrečo povzročila nepazljivost / žarg., med. zdravniki sumijo na hudo bolezen sklepajo
● pog. sumiti v poštenost koga ne biti prepričan o njegovi poštenosti
sumèč -éča -e: sumeč pogled
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.