superióren -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. - 1. ki po sposobnostih, zlasti duševnih, presega druge; sposobnejši, večvreden: superioren človek / intelektualno superioren; teorija o superiornih rasah
// ki po moči, ugledu presega druge: gospodarsko, vojaško superiorna država / superioren poklic - 2. ki kaže zavest o takem preseganju: superioren odgovor; superiorna mirnost / superioren odnos
// ekspr. vzvišen, ošaben: ne bodi tako superioren; njegovo superiorno vedenje jih je žalilo / superioren do vrstnikov, nad vrstniki
superiórno prisl.: superiorno odgovarjati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.