♦ usnj. svetliti usnje
// povzročati, da je kaj bolj svetlo: noč ni bila temna, ker jo je svetlil sneg; zarja že svetli nebo; obzorje se je počasi svetlilo
- svetlíti se
- 1. odbijati svetlobo: okna se svetlijo v soncu; parket se je lepo svetlil svetil
// knjiž.: na travniku se svetli rosa je; na roki se mu svetli zlat prstan ima, se mu lesketa - 2. svetlo se odražati, kazati: v dolini se svetli cesta
- svetlèč -éča -e: svetleč papir; stopiti na svetleč se parket; svetleča se kovinska ploščica; modrikasto svetleče se perje race