škràt škráta m, im. mn. tudi škrátje (ȁ á) - 1. v pravljicah zelo majhnemu moškemu podobno bradato bitje, navadno nagajivo: škrat je živel v votlem drevesu; poreden škrat; zgodbe o škratih; bila je nagajiva kot škrat / gorski, gozdni škrat; dežela škratov
- 2. kip ali podoba, ki to bitje predstavlja: škrata bom postavil zraven gredice z vrtnicami / vrtni škrat
- 3. ekspr. zelo majhen človek: proti meni je pravi škrat
- 4. ekspr. poreden, neugnan otrok: pri hiši ni več miru, odkar imamo tega škrata
- 5. evfem. hudič: menda mu pomaga sam škrat / kot kletvica o ti škrat ti
● šalj. v zadnji številki nam je ponagajal tiskarski škrat je tiskarska napaka, so tiskarske napake
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.