škrbína -e ž (í) - 1. zelo poškodovan, okrušen zob, navadno ostrih robov: škrbina me boli; zadaj ima samo še škrbine; izpuliti škrbino; rjava škrbina / ekspr. čeprav hodim k zobozdravniku, me škrbine še kar naprej bolijo zobje
// pri smehu je kazala škrbine zob
● pog., ekspr. dati ga na škrbino piti alkoholno pijačo
// takemu zobu podobna skala, vzpetina: splezati na škrbino; na škrbinah nad seboj so zagledali gamse / skalna škrbina
// ekspr. kar je temu podobno sploh: od nekdaj mogočnega gradu je ostala samo škrbina - 2. vrzel v zobovju: težko govori, ker mu jezik uhaja skozi škrbino
// ekspr. vrzel sploh: hišo so podrli, ostala je nezazidana škrbina
♦ alp. oster, globoko zasekan presledek v grebenu - 3. poškodba, zlasti na ostrih robovih česa: kosa, sekira ima škrbine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.