špránja -e ž (á) dolga, ozka odprtina v trdni snovi: v vratih se je pokazala špranja;
narediti, zamašiti špranjo;
opazovati kaj skozi špranjo v steni;
skozi špranje je mrzlo pihalo;
zabiti klin v skalnato špranjo / voda je širila drobne razpoke v špranje in luknje // dolga, ozka odprtina sploh: špranje med deskami so postajale vedno večje; skozi špranjo pod vrati je porinil pismo v sobo / ekspr. v oblakih se je pokazala svetla špranja / ekspr. stisniti oči v špranjo; odprl je vrata za špranjo na široko
♦ anat. špranja med glasilkama Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.