štampíljka -e ž (ȋ) - 1. priprava z gumijastim negativom določenega znaka, navadno pravokotne oblike: izdelovati štampiljke; vzeti štampiljko iz predala; štampiljka z znakom čebelice; štampiljka in blazinica
- 2. uradni znak z imenom organa, organizacije, z določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta: dati, odtisniti štampiljko / uradna štampiljka
● pog. planinska koča ima svojo štampiljko svoj žig
♦ adm. datumska, delovodna štampiljka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.