tatvína -e ž (í) odvzem česa s prisvojitvenim namenom na skrivaj in brez dovoljenja in vednosti lastnika: tatvine so se razširile po mestu;
prijaviti tatvino;
biti zaprt zaradi tatvine;
tatvine v trgovinah / storiti, zagrešiti tatvino / zalotili so ga pri tatvini kraji // drobna tatvina / duhovna tatvina
♦ jur. roparska tatvina pri kateri zasačeni tat uporabi silo ali ogroža življenje koga, da bi obdržal ukradeno stvar; simulirana tatvina z namenom, da se prikrije poneverba; vlomna tatvina izvršena z vlomom Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.