terjátev -tve ž (ȃ) - 1. glagolnik od terjati: terjatev dolžnikov / terjatev dolga
- 2. knjiž. odločna zahteva: to ni prošnja, ampak terjatev; njegov glas izraža terjatev / tipične meščanske terjatve zahteve
- 3. jur. pravica zahtevati izpolnitev obveznosti: terjatev nastane, zastara; terjatev preide na dediče; razpolagati s terjatvijo; prenosljiva terjatev; odstop terjatve
// obveznost, ki izvira iz te pravice: imeti terjatve do koga, proti komu; iztožiti terjatev; plačati, poravnati terjatev / blagovna, davčna, denarna terjatev; izterljiva terjatev
♦ ekon. dvomljiva terjatev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.