težák -a m (á) - 1. delavec, ki navadno priložnostno opravlja težka, nekvalificirana dela: delal je pri zidarjih kot težak; pristaniški težak; sprejmejo delavce težake
// najet kmetijski delavec, plačan na dan; dninar: najeti težake / vsaka hiša je morala dati težaka za odmetavanje snega - 2. nar. severovzhodno delovni dan pri kakem kmečkem opravilu, ki se opravi namesto plačila: odslužil je dva težaka; za oranje je zahteval dvanajst težakov
- 3. knjiž. konj težke pasme: poleg težakov je imel še par dirkalnih konj
● star. hoditi v težake na dnino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.