težáven -vna -o prid., težávnejši (á ā) - 1. za katerega je potreben velik trud, spretnost, sposobnost: težaven vzpon; težavna naloga; težavna proga; težavna mesta pri plezanju / težavna hoja v hrib naporna
// svetovanje je zelo težavna reč težka, zahtevna - 2. ki zelo otežuje življenje, delo: opraviti delo v težavnih okoliščinah; težavne razmere po vojni / biti v težavnem položaju
- 3. poln težav, neprijetnosti, trpljenja: težavno življenje / težavni časi, dnevi / težaven polet poln neugodnih okoliščin; težaven porod
- 4. ki se nerad prilagaja okolju, zahtevam: težaven otrok, učenec / težaven značaj / težaven bolnik nepotrpežljiv
težávno prisl., v povedni rabi težko: od njega je težavno dobiti odgovor / težavno mu je svetovati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.