- 1. zgod., pri starih Grkih mestni knez, ki vlada brez zakonskih omejitev: bil je strateg in tiran
- 2. ekspr. oblastnik, ki ima neomejeno, samovoljno oblast; samodržec, trinog: upreti se tiranu; vladar tiran
// kdor oblastno, brezobzirno vsiljuje komu svojo voljo: oče je bil tiran