togôten -tna -o prid. (ó) - 1. ki je v stanju velike jeze, razdraženosti: skušali so pomiriti togotne vaščane; ves togoten je planil kvišku
// ki izraža, kaže veliko jezo, razdraženost: togoten obraz; togotne kretnje; zaslišali so togotno vpitje - 2. ki se (rad) zelo razjezi, razdraži: bil je togoten človek; dobil je togotno ženo / togoten značaj
- 3. ekspr. silovit, divji: togotna burja; togotno morje
togôtno prisl.: togotno odgovarjati; togotno je zaloputnil vrata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.