trebíti in trébiti -im, tudi trébiti -im nedov. (ī ẹ́; ẹ́) - 1. odstranjevati odvečno iz česa: trebiti mlad gozd; spomladi trebijo njive in travnike / trebiti jarke / trebiti ribe odstranjevati jim drobovje; trebiti fižol, solato / trebiti drevje mahu, suhih vej odstranjevati mah, suhe veje z njega
- 2. povzročati, delati, da kaj na določenem mestu ne obstaja več: trebiti plevel; trebiti kamenje z ledine / trebiti gozdove in delati njive iztrebljati
trebíti se in trébiti se, tudi trébiti se - 1. redko iztrebljati se: čebele se ob prvem pomladanskem letu trebijo
- 2. vet. izločati po porodu plodove ovojnice iz maternice: krava se trebi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.