tréskati -am nedov. (ẹ̄) - 1. brezoseb. povzročati močne poke ob razelektritvi ozračja: ponoči je treskalo; začelo je grmeti in treskati
// zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskakovati s telesa na telo: treska v skale; v samotna drevesa rado treska - 2. ekspr. dajati močne, rezke glasove: granate, topovi treskajo; mine so treskale ves dan
- 3. ekspr. silovito loputati: jezno je treskal z vrati / vrata treskajo
- 4. ekspr. slišno silovito udarjati, zadevati se ob kaj: kamenje je treskalo ob skale; valovi so treskali ob čoln; toča je treskala po šipah / treskati z glavo ob zid
// slišno, plosko padati: bombe so treskale okoli bunkerja; drevesa so treskala na tla - 5. ekspr. močno udarjati, tolči: s palico je treskal po njegovem hrbtu; treskati koga z vso močjo / veje so ga treskale po obrazu
- 6. ekspr. silovito metati: treskati kamne ob obzidje; jezen je treskal kozarce na tla, v steno
● ekspr. med nami je večkrat treskalo večkrat smo se sprli, tepli; ekspr. preklinjala sta, da je kar treskalo zelo; v visoka drevesa rado treska pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki
treskáje: treskaje padati; vrata so se treskaje zapirala
treskajóč -a -e: treskajoče streljanje; prisl.: treskajoče goreti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.