ugláditi -im dov., tudi ugladíla (á ȃ) - 1. narediti kaj gladko, ravno: ugladiti hrapavo površino; pren., ekspr. otrokom bi rad ugladil pot v življenje
// slovnično, stilno izboljšati: ugladiti članek / ugladiti slog - 2. nav. ekspr. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da prenehajo medsebojna nesoglasja, zahtevki: ugladil je prepir med njima
● ekspr. ugladiti komu pot v kako družbo omogočiti komu, da lažje pride, se vključi
ugláditi se - 1. postati gladek, raven: čelo se mu je ugladilo / gube na obrazu so se ugladile postale manj izrazite
- 2. knjiž. postati boljši, brez zapletov, napetosti: odnosi so se ugladili
uglájen -a -o tudi uglajèn -êna -o - 1. deležnik od ugladiti: uporabljati uglajen jezik; s tem mu je bila pot uglajena
- 2. ki se vede, ravna v skladu z družabnimi pravili in ne povzroča zapletov, napetosti: uglajen človek / uglajen nastop; uglajeno vedenje; prisl.: uglajeno se vesti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.