ukrojíti -ím dov., ukrójil (ī í) - 1. dati obliko sestavnim delom obleke ali obutve: ukrojiti hlače, krilo, obleko; lepo, slabo ukrojiti rokave; ukrojiti in sešiti
// redko narediti, izdelati: obleko si je ukrojila sama; tako pokrivalo se lahko ukroji tudi iz tanjšega blaga - 2. ekspr. dati čemu bistvene značilnosti, obliko: po svoje ukrojiti poročilo / njegovo življenje je ukrojila vojna
// izoblikovati, ustvariti: samovoljno ukrojiti pravico, zakone; ukrojiti si poseben slog
ukrojèn -êna -o: dobro, elegantno ukrojen plašč; poročila so strankarsko ukrojena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.