umréti umrèm tudi umŕjem stil. umrjèm dov., umŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ) prenehati živeti: bolnik je umrl kmalu po operaciji;
umrl je mlad;
starši so mu umrli pred enim letom;
umreti na potovanju, v prometni nesreči;
umreti pod ruševinami;
umreti doma, v bolnici;
umreti v hudih bolečinah;
umreti od lakote, mraza, starosti, strahu;
umreti za kapjo, tuberkulozo;
umreti zaradi pljučnice, raka;
lahko, mirno umreti / umreti v bedi, samoti; v vojni je umrlo veliko ljudi / umreti junaške, naravne smrti / umreti za domovino / zaradi mraza so vse čebele umrle // ekspr. prenehati obstajati: ljubezen med njima je umrla; njuno prijateljstvo je umrlo / vsako upanje mi je umrlo prenehal sem upati; spomini v njej še niso umrli še se spominja // pesem je umrla nekje v daljavi zamrla
● oče je umrl brez oporoke ne da bi naredil oporoko; ekspr. zaradi onesnaženosti je reka umrla je prenehalo življenje v njej; ekspr. skoraj umrla je od smeha zelo se je smejala; če hujšega ne bo, še umreti ne bo trebaumŕl -a -o: poklonili so se umrlemu prijatelju; umrli spomini; umrla ljubezen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.