ustolíčiti -im dov. (ī ȋ) - 1. podeliti, priznati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol: ustoličiti nadškofa, vladarja; slovesno ustoličiti
♦ zgod. ustoličiti koroškega vojvodo
// ekspr. uradno postaviti, uvesti na službeno mesto: ustoličiti predsednika republike; na občini so ustoličili novi odbor - 2. ekspr. uveljaviti, utrditi: ustoličiti socializem; ustoličile so se lažne vrednote / nova moda je ustoličila dolga krila / ustoličil je novo glasbeno obdobje začel; Trubar je svoje ljudstvo ustoličil med kulturne narode s svojim delom uvrstil
● ekspr. tu se je ustoličil šele pred štirimi meseci nastanil, naselil
ustolíčen -a -o: ustoličeni vojvoda; slovesno ustoličen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.