utemeljeváti -újem nedov. (á ȗ) - 1. dajati čemu temelj, osnovo: utemeljevati nauk, pravo; idejno utemeljevati kaj
- 2. delati, da je kaj logično upravičeno: utemeljevati svoje zahteve; filozofsko, strokovno utemeljevati trditev
// navajati vzroke, razloge za kako dejanje, ravnanje, stanje: začela je utemeljevati svoj sklep; psihološko utemeljevati strah / nizko naklado utemeljujejo s slabo prodajo zahtevnejših del - 3. zastar. ustanavljati: mesta, ki so jih utemeljevali Rimljani
utemeljujóč -a -e: vložil je prošnjo za upokojitev, utemeljujoč jo s slabim zdravjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.