utíhniti -em dov. (í ȋ) - 1. prenehati biti slišen: glasovi so utihnili / pogovor utihne
- 2. prenehati oddajati glasove, šume: dolgo je jokala, nato pa le utihnila; ptice v gozdu so utihnile / motor je nenadoma utihnil; vas je po deveti uri utihnila
// prenehati govoriti: utihniti sredi stavka; segli so mu v besedo, da je moral utihniti - 3. ekspr. prenehati objavljati literarna dela: po začetnem uspehu je pisatelj za nekaj časa utihnil / lirika je med vojno utihnila
- 4. postati manj intenziven, manj izrazit: veter je utihnil; ekspr. domotožje v njem ni hotelo utihniti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.