utrníti in utŕniti -em, tudi utŕniti -em dov. (ī ŕ; ŕ) - 1. odstraniti ogorek: utrniti trsko, poleno; utrniti stenj / utrniti gorečo svečo / utrniti cigaro / utrniti pepel s cigarete otresti
// ugasniti: pozabil je utrniti petrolejko / nepreh. utrnila je še zadnja svetilka
● knjiž., ekspr. njegovo življenje je utrnila krogla povzročila njegovo smrt - 2. star. otreti, obrisati: utrniti pot s čela; utrniti si solzo
utrníti se in utŕniti se, tudi utŕniti se - 1. navadno s prislovnim določilom nenadno zasvetiti se, navadno premikajoč se: na nebu se utrne zvezda / v travi se je utrnila kresnica / ekspr. v globini so se utrnile srebrne plavuti
// ekspr. za krajši čas postati viden, zaznaven: v parku se je tu in tam utrnil zaljubljen par; izza drevesa se utrne temna postava / iz gozda so se utrnili prvi borci so začeli prihajati - 2. ekspr. (hitro) oditi, oddaljiti se: utrnil se je od hiše in stekel proti kozolcu / komaj se je utrnil za ovinkom, že je počil strel izginil, se skril; utrniti se v temo
- 3. ekspr. pasti, kaniti: solza se utrne iz očesa / s stropa se je utrnila kaplja
- 4. ekspr. pojaviti se v zavesti: utrnila se mu je rešilna misel; nehote se mu je utrnilo nekaj pomislekov / morda se mi bo utrnila prava beseda; nič pametnega se mi ne utrne; brezoseb. utrnilo se mu je, da morda vse ni čisto res pomislil je
● ekspr. v njem se je utrnil dvom podvomil je
utŕnjen -a -o: utrnjena sveča; luči so že utrnjene
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.