vabílo -a s (í) - 1. izražena, sporočena želja komu
- a) da kam pride, se udeleži česa zlasti zaradi pogostitve: odkloniti, sprejeti vabilo; pismeno, ustno vabilo; vabilo na kosilo
- b) da kam pride, se udeleži česa sploh: poimenska, uradna vabila na kongres; vabilo na sestanek, za gostovanje
// list s sporočilom o taki želji: raznesti, razobesiti vabila / vstop samo z vabilom
♦ jur. vabilo na obravnavo, za poravnavo
- 2. redko kar vabi: studenec je bil prijetno vabilo za žejne / vabilo na trnku vaba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.