vesólje -a s (ọ̑) - 1. celota nebesnih teles, sistemov teles in prostor, v katerem so: teorija o nastanku vesolja; red, zakoni v vesolju
- 2. prostor, v katerem so nebesna telesa: vesolje se širi; ekspr. neizmerno vesolje; kroženje nebesnih teles v vesolju / rob vesolja meja vidnega, zaznavnega vesolja
// prostor zunaj zemeljske atmosfere: izkoriščati, osvajati vesolje; izstreliti satelit v vesolje
● ekspr. podrlo se mu je njegovo otroško vesolje njegov otroški svet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.