více víc ž mn. (ī ȋ) - 1. v krščanstvu kraj, kjer omejen čas trpijo duše še ne zveličanih: trpljenje duš v vicah; pekel, vice in nebesa / priti v vice; trpi kakor duša v vicah zelo
● star. jemati duše iz vic v krščanskem okolju z molitvami, dobrimi deli jih reševati posmrtnega trpljenja
♦ rel. časovno omejeno posmrtno trpljenje tistih, ki še niso zveličani - 2. ekspr. neprijetno, neugodno stanje: mislila je, da bo pri njem našla nebesa, pa ima vice / vsakdo mora skozi te vice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.