vlèk vléka m (ȅ ẹ́) - 1. glagolnik od vleči: vlek mreže po rečnem dnu
- 2. gibanje, premikanje zraka po kanalih, vodih zaradi razlik v temperaturi, tlaku: uravnavati vlek; dober, slab vlek; vlek v dimniku, jašku / zračni vlek
- 3. navt. manjši ladji ali splavu podobno vozilo brez lastnega pogona za prevoz tovora po reki: vlačilec vleče dva vleka / rečni vlek
♦ teh. naravni vlek pokončni vlek zaradi razlik v temperaturi; umetni vlek povzročen s kako pripravo, ventilatorjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.