vóhati -am nedov. (ọ̑) - 1. z vohom zaznavati: vohati vonj po zažganem / vohati svež kruh; vohati pline
// biti sposoben zaznavati vonj: šakal voha mrhovino na velike razdalje / nepreh. kljub nahodu še dobro voha - 2. s potegi zraka v nos in premikanjem nosnic, glave prizadevati si zaznati določen vonj: pes je vohal, pa ni nič zavohal; žival voha okrog posode; srna voha po zraku
- 3. ekspr. s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadevati si priti do podatkov o delovanju, življenju koga: kar naprej voha, pa nič ne izve; vohati okoli sosedove hiše; vohati za ljudmi
- 4. ekspr. čutiti, slutiti: vohali so nesrečo; vohal je, da se bo zgodilo nekaj hudega / vohati sneg predvidevati, da bo začelo snežiti
vohajóč -a -e: medved je vohajoč obhodil travnik; vohajoči psi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.