volítev -tve ž (ȋ) - 1. nav. mn. organizirano izražanje svoje odločitve o kandidatu
- a) za določeno funkcijo, nalogo: udeležiti se volitev; zmagati na volitvah, pri volitvah; volitve delegatov, odbora, predsednika; volitve v skupščino; izid, razpis volitev / iti na volitve / občinske, skupščinske volitve
- b) za določen naslov: volitve akademikov; volitve univerzitetnega profesorja
- 2. star. izbira: volitev med dvema možnostma
♦ jur. nadomestne volitve zaradi izjemne, neredne izpraznitve mandatnega mesta; neposredne, posredne volitve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.