vsájati -am nedov. (á) - 1. dajati sadiko v zemljo, kjer bo rastla: vsajati nova drevesa
- 2. dajati, nameščati trdno, za trajno v kaj: vsajati mejnike; vsajati zapah na vrata
- 3. dajati lopar z oblikovanim testom v peč in ga s hitrim potegom spraviti z loparja: vsajati kruh, pecivo / vsajati v peč
- 4. ekspr. delati, povzročati, da se kaj globlje, trajneje ustali v čem, poveže s čim: vsajati življenjska spoznanja v otrokovo domišljijo, srce
vsájati se ekspr. jeziti se, razburjati se: kar naprej se nekaj vsaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.