vsèkrížem in vsè krížem prisl. (ȅ-ī) - 1. izraža položaj v neurejeno večkrat križajočih se smereh: polena so bila nametana vsekrižem; trava je vsekrižem pohojena; vsekrižem razpeljane žice / vsekrižem zloženi snopi na vozu / tavati vsekrižem po gozdu v različnih smereh
// izraža neurejenost razporeditve česa: v strugi vsekrižem ležijo skale; vsekrižem stoječe hiše - 2. izraža neurejenost potekanja česa: gostje so vsekrižem govorili in si napijali; vsekrižem streljati
// ekspr. nejasno, zmedeno: vsekrižem mu je pripovedoval, kaj se je zgodilo - 3. izraža, da kaj poteka medsebojno med več ljudmi: vsekrižem se prepirati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.