vsèvprék prisl. (ȅ-ẹ̑) - 1. izraža položaj v neurejeno večkrat križajočih se smereh: vsevprek nametati stvari v torbo; vsevprek ležeča debla / otroci so tekali vsevprek v različnih smereh
// hoditi, potovati vsevprek po deželi / razbežali so se vsevprek v različne smeri
// izraža neurejenost razporeditve česa: na mizi so vsevprek ležale knjige; klobuk je bil vsevprek okrašen z značkami - 2. izraža neurejenost potekanja česa: govorili so vsevprek; vsevprek so streljali
- 3. izraža, da kaj poteka medsebojno med več ljudmi: ob slovesu so se vsevprek objemali in poljubljali; vsevprek se prerivati
- 4. ekspr. brez izbire, omejitve: jesti vsevprek; ljubiti dekleta vsevprek
- 5. star. počez, povprek: iti vsevprek neglede na steze in meje; stekla je čez travnik vsevprek proti gozdu
● ekspr. poznajo ga vsevprek po svetu povsod; prim. vprek, vsepovprek, vseprek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.