vzdúšje -a s (ȗ) navadno s prilastkom - 1. kar nastane zaradi ravnanja drugega z drugim, vedenja drugega do drugega: vzdušje je postalo napeto; prijateljsko, zaupno vzdušje; v takem vzdušju se ne da delati / delovno, ustvarjalno vzdušje / za boljše vzdušje je kupil steklenico šampanjca razpoloženje
// vzdušje pesmi občutje
// kar nastane zaradi nazorov, dogajanja na določenem področju: ugodno politično vzdušje; vzdušje predvolilne kampanje / film prikazuje vzdušje časa - 2. zastar. zrak: vzdušje je precej zatohlo; vlažno vzdušje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.