vzíti1 vzídem dov., vzšèl vzšlà vzšlò tudi vzšló (í) - 1. dvigniti se izza obzorja, nad obzorje: luna, sonce vzide / vzšla je rdeča zarja / ekspr. izza hriba vzide oblak / ekspr. vzšel je nov dan začel se je
♦ astr. zaradi vrtenja Zemlje navidezno dvigniti se nad obzorje - 2. knjiž. priti, pojaviti se: od nekod vzide šum / iz srca mu vzide molitev, prošnja / iz tega je vzšlo vse zlo
// nastati, pojaviti se: v duši vzide upanje, vera / nenadoma mu vzide spoznanje spozna
● ekspr. naj mi več ne vzide dan naj več ne doživim naslednjega dne, naslednjega sončnega vzhoda; vznes. tudi njim bo vzšel dan svobode tudi oni bodo svobodni, osvobojeni; knjiž. končno je vzšlo sonce tudi za nas smo tudi mi srečni
vzšèl vzšlà vzšlò knjiž.: vzšla luna
vzíšel -šla -o zastar. vzšel: vzišlo sonce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.