vzkipéti -ím dov., tudi vzkípel (ẹ́ í) - 1. zaradi močnega vretja razliti se čez rob posode: juha, mleko vzkipi / ekspr. morje vzkipi
- 2. ekspr. pokazati se, pojaviti se v veliki meri: čustva so mu vzkipela / v njem vzkipi jeza, ljubezen / iz ust mu vzkipijo obtožujoče besede / brezoseb. tedaj je iz nje vzkipelo
- 3. ekspr. razjeziti se, razburiti se: hitro, za vsako malenkost vzkipi / ali se tako dela, vzkipi sosed
● ekspr. cesta je ob koncu zime vzkipela zaradi vlažnosti in pritiskov se je neenakomerno vzbočila, poškodovala; ekspr. spet mu je vzkipela kri spet se je zelo vznemiril, razvnel, razjezil; ekspr. pogovor je vzkipel v prepir prešel; ekspr. vzkipeti od jeze hitro se zelo razjeziti; majhen piskrc hitro vzkipi človek šibke, nizke postave se hitro razjezi, razburi
vzkipèl in vzkipél tudi vzkípel -éla -o: vzkipele strasti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.