za... ali zà... predpona (ȁ) - 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
- a) usmerjenosti dejanja za kaj: zaiti, zaostati / zagraditi, zajeziti / zapogniti, zavihati
- b) usmerjenosti dejanja čez kaj tako, da odprtine, vdolbine ni več: zagladiti, zamazati / zasnežiti
- c) usmerjenosti dejanja v notranjost česa tako, da kaj tam s svojim delom ostane: zadreti, zasaditi / zaglodati se, zajesti se
- č) odklona od prave poti, mere: zabloditi, zaiti / zadeliti se, zagovoriti se / zasedeti se
- d) izgube, porabe česa: zakockati, zapiti
- e) časovne omejenosti dejanja: zacincati / zacepetati, zahlastati
- f) začetka dejanja: zagospodariti, zajokati, zavladati
- g) same dovršnosti: zakikirikati, zakričati / začutiti, zaželeti / zapisati, zaščititi
- 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: zagovor, zajedav, zapis
- 3. v imenskih sestavljenkah za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: zadoben, zamejstvo, zatilje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.