začénjati -am nedov. (ẹ̑) - 1. v presledkih, še ne v celoti opravljati kako delo, dejavnost
- a) z nedoločnikom: začenjati govoriti, pisati; začenjati se razburjati / brezoseb. počasi začenja snežiti
- b) z glagolskim samostalnikom: začenjati delo; začenjati pogovor / publ., z orodnikom: začenjati s treningom; začenjati z zidavo / neustalj. predstave začenjajo ob osmih se začenjajo
- c) elipt.: pojdimo, ker začenja dež; vedno znova začenja o vremenu / danes začenjamo tam, kjer smo včeraj nehali
- 2. delati prva dejanja v zvezi s kakim delom, dejavnostjo: začenjati oborožen upor / sliko začenja vedno znova
// izraža, da kaj nastopa kot prvo v kaki celoti: oddajo začenja znana melodija; gledališko sezono začenjajo z domačim delom
začénjati se izraža začetek obstajanja česa- a) glede na čas: začenja se nov delovni dan; zima se že začenja
- b) glede na prostor: polje se začenja na naši desni / krivulja se začenja v različnih točkah
začenjajóč -a -e: začenjajoče se reforme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.